SOFIJA

ČAS POTOVANJA: 16 dni SKUPAJ POTI: 6.200 km ČAS VOŽNJE: 80 ur

SOFIJA

София ali Sofiya – v bolgarski latinici, leži v podnožju planine Vitoše, ima 1,4 mio prebivalcev (2006) in je glavno mesto Bolgarije. Geslo mesta je »Raste, a se ne stara«.

Parlament Statua SOFIJA

Car Aleksander Narodna palača kulture

Zgodovina

Mesto je bilo osnovano pred sedem tisoč leti in je drugo najstarejše mesto v Evropi. V svoji zgodovini je imelo več imen, ostanki starega mesta pa so vidni še danes.

Sofija je bila najprej traška naselbina po imenu Serdica, imenovana po traškem plemenu Serda. Rim jo je osvojil 29. leta po Kristusu in je postala glavno mesto province Dacia Mediterranea. Huni so ga uničili leta 447. Mesto je ponovno zgradil bizantinski car Justinijan in ga preimenoval v Triadica. Pod Bolgari je bilo mestu ime Sredec, a se je preimenovalo leta 1376 ime v Sofija (kar pomeni "modrost"). Sofijo je leta 1382 osvojilo Osmansko Cesarstvo in postalo glavno mesto turške province Rumelije. Leta 1878 so ga prevzeli Rusi in je postal glavno mesto neodvisne Bolgarije leta 1879. V času Druge svetovne vojne so Rusi osvojili Sofijo in pronemško Bolgarijo.

Mesto ima 16 univerz, prva osnovana leta 1889. Ta pravoslavna metropola ima mnogo cerkva, med katerimi so najpomembnejše: cerkvi Sv. Jurija in Sv. Zofije; katedrala Aleksandra Nevskog, ter džamija Banja Baši.

Katedrala Aleksandra Nevskega

Katedrala Aleksandra Nevskega je simbol bolgarskega glavnega mesta. Leži v centru mesta in je imenovana po ruskem svetniku Aleksandru Nevskem. Zgradili so jo Bolgari v letih 1896-1912, kot zahvalo Rusiji za pomoč v vojni proti Osmanski državi (Turkom). Arhitekt Rus Alexander Nikolajetvič Pomerantsev (zgradil veleblagovnico GUM v Moskvi in Rostov na Donu) jo je zgradil v neobizantinskem stilu.

ISTANBUL - CARIGRAD

Istanbul, tudi Carigrad (grško Bizanc in Konstantinopel, turško Istanbul) je največje mesto v Turčiji in verjetno tudi najpomembnejše. Leži na severozahodu države ob Bosporski ožini, ki ločuje Evropo od Azije. Istanbul leži na obeh straneh ožine in je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah hkrati, vendar ga imamo kljub temu navadno za evropsko mesto. Obkroža ga naravno pristanišče, znano kot Zlati rog (turško Haliç). Mesto kljub velikosti ni glavno mesto Turčije (to je Ankara). Število njegovega prebivalstva se giblje med 12 in 15 milijoni, s čimer se uvršča med največja evropska mesta.

Istanbul - Carigrad

Zgodovina

Rimski cesar Konstantin Veliki je mesto ponovno zgradil na mestu grške kolonije Bizanc in vanj prenesel prestolnico. Po sebi ga je imenoval Konstantinopel (grško: Κωνσταντινούπολις [Konstantinupolis] = Konstantinovo mesto). Ko se je leta 476 Rimsko cesarstvo razdelilo na dva dela, je postalo prestolnica vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Leta 1453 so mesto zavzeli muslimanski Otomanski Turki in ga kmalu proglasili za glavno mesto svoje države. Šele 28. marca 1930 so ga uradno preimenovali v Istanbul.

Hagia Sofija

Hagia Sofija

Hagia Sofija – Cerkev svete modrosti

je muzej v turškem mestu Istanbul. Ime izhaja iz grščine, kjer Αγία Σοφία pomeni Sveta modrost. V turščini se imenuje Ayasofya.

Zgrajena je bila v 6. stoletju ter imela prvotno vlogo pravoslavne cerkve, leta 1453 so jo preuredili v mošejo ter leta 1935 v muzej. Velja za eno najveličastnejših stavb na svetu in včasih jo imenujejo za osmo čudo sveta. Po osmanski osvojitvi Bizantinskega cesarstvo je Hagia Sofija postala najpomembnejša mošeja Osmanskega kraljestva.

Modra mošeja ali mošeja sultana Ahmeda (v turščini Sultanahmet Camii) je mošeja v Carigradu, ki jo je leta 1609 dal zgraditi sultan Ahmed I. ter je bila končana leta 1616, eno leto pred sultanovo smrtjo. Dandanes je glavna carigrajska mošeja, saj je Hagia Sofia preurejena v muzej. Ime Modra mošeja je dobila po modro obarvani kupoli ter prvotni modri notranjosti. Mošeja ima šest minaretov. Nahaja se nasproti Hagie Sofije, v bližini hipodroma.

Modra mošeja

Sulejmanova džamija (po turško »Süleymaniye Camii«), je leta 1557 zgradil osmanski sultan Sulejman Veličastni. Arhitekt džamije je bil znani osmanski graditelj Mimar Sinan, kateri je pričel z deli leta 1550. Ta džamija se smatra kot arhitektonski pandanom bizantinski cerkvi Hagiji Sofiji.

Sulejmanova džamija

Topkapi saraj - Carigrajska palača, po turško »Topkapı Sarayı«, "Palača topovskih vrat," poimenovana po bližnjih vratih – vhodu s topovi) je ime osmanske cesarske palače.

Ta palača je bila sedež Osmanskega cesarstva od leta 1465 do 1853. Palačo je zgradil sultan Mehmed II leta 1459; gradnja je bila dokončana leta 1465. Leži na krajnem delu rta in nudi lep pogled na Zlati rog in Marmorno morje, ter čudoviti razgled na Bospor. Kompleks vsebuje veliko majhnih zgradb, katere so grupirane v štiri zasebne dvore in so ločeni z vrati. Topkapı so glavna vrata na vhodu v kompleks, po katerih je palača tudi dobila ime. V notranjosti si lahko ogledamo zakladnico in se sprehodimo po vrtovih.

Topkapi palača iz mostu Galata Diamant v zakladnici

Bazar -Kapalı Çarşı (»pokrita tržnica«), imenovana tudi Veliki bazar oz. Velika pokrita tržnica, je trgovski del v starem Istanbulskem delu Eminönü v mestni četrti Beyazıt. Veliki Bazar je razpotegnjen na preko 31 hektarjih površine in ima preko 4.000 trgovinic z različno ponudbo. Začetki segajo v 15. stoletje, ko jo je ustanovil Sultan Mehmet Fatih po zavzetju Konstantinopla. Center tržnice je Eski Bedesten, ki je bil najprej planiran za zakladnico, danes pa najdemo trgovinice s zlatom in srebrom. Kot je za velike bazarje običajno, je tudi ta bazar sortiran bo branžah – imena ulic pa povedo kaj se v tej ulici prodaja (npr. Halıcı Sokağı - ulica s tepihi, Sahaflar caddesi – ulica antikvariat).

Kapalı Çarşı - Veliki bazar

BOSPOR

Bóspor (turško Boğaziçi, grško Βόσπορος) je približno 30 km dolga in na najožjem delu 660 m široka morska ožina, ki deli evropski del Turčije od azijskega in povezuje Marmarsko morje s Črnim morjem. Na marmorski strani ožine leži Istanbul.

Bospor

Ožino prečkata dva mostova. Prvi, Bogazici (Bosporus I), je dolg 1074 metrov in je bil odprt leta 1974, drugi, Fatih Sultan Mehmed (Bosporus II) pa je dolg 1014 metrov in je bil leta 1988 odprt približno pet kilometrov severno od prvega. V gradnji je 13,7 km dolg železniški predor, ki bo predvidoma odprt leta 2008. Približno 1.400 metrov predora poteka pod morjem v globini 55 m.

BURSA

Bursa (včasih znana kot Brusa, grško: Προύσσα, Prusa) je s 1,2 mio prebivalci (popis 2000) četrto največje mesto v Turčiji. Nahaja se ob vznožju gore Uludağ. Zaradi lepih parkov in vrtov ima mesto vzdevek "Yeşil Bursa" (Zelena Bursa). Bursa je bila pomembno mesto na svilni cesti in je bila prestolnica Otomanskega imperija, preden so se sultani preselili v Edirne leta 1356.

Bursa je znana po smučiščih na Uludağu, mavzolejih otomanskih sultanov, rodovitnih poljih v okolici, termah, senčnih lutkah Karagöz in Hacivat ter kulinaričnih specialitetah iz kostanja ter İskender kebapa.

Bursa - Kozahan Velika mošeja (Ulu Camii)

Velika mošeja (Ulu Camii), imenovana tudi »Zelena mošeja« je glavna mošeja v Bursi.

Zgradil jo je Ali Neccar v letih 1396-1399 na zahtevo Sultana Bayezid I v otomanski arhitekturi. Ima dva minareta, 192 zidnih poslikav, fontano (şadırvan),…

Vreden ogleda je še svileni bazar »Kozahan«.

CANAKKALE - DARDANÉLE

Canakkale - Dardanéle (turško Çanakkale Boğazı) je približno 65 km dolga, od 1,3 do 6 km široka in v povprečju 50 m globoka morska ožina, ki ločuje evropski del Turčije (polotok Galipoli) od maloazijskega in povezuje Marmarsko morje z Egejskim. Na azijski strani ožine leži pristanišče Canakkale.

Ožina Dardanéle Trojanski konj v Canakkale

V antičnih časih so bile Dardanele znane kot Helespont. Zaradi svoje strateške lege so bile Dardanele pogosto cilj vojaških operacij. Tu je perzijska vojska Kserksesa leta 480 pr. n. št. stopila na evropska tla in tu je Aleksander Veliki leta 334 pr. n. št. vkorakal v Azijo. Zaradi pomena za Otomansko cesarstvo so v prvi svetovni vojni sile antante skušale zavzeti polotok Galipoli in s tem prevzeti nadzor nad ožino; po velikih izgubah so se po nekajmesečnem obleganju morale umakniti.

TROJA

Troja (tudi »Ilij«; grško Τροία Troia (CMC Τροίη) tudi Ἴλιον Ílion; latinsko: Troia, Ilium) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, legendarno mesto in prizorišče Trojanske vojne, katera je delno opisana v Homerjevi Iliadi, epski pesmi iz 9. ali 8. stoletja pr.n.š..

Ostanki Troje Trojanski konj

Edini sodobni vir obstoja tega mesta sta Iliada in Odiseja, Homerjeva epa. Troja naj bi bila prizorišče trojanske vojne.

Srebrn kovanec iz Troje 188–160 p.n.š. Troja

Nekateri zgodovinarji in arheologi menijo, da sta bili Iliada in posledično Odiseja le izmišljeni literarni deli, ki pa sta temeljili na dogodkih med jonsko kolonizacijo Male Azije. Deli naj bi tako literarno prikazali neuspehe Grkov pri kolonizaciji notranjosti maloazijskega prostora, saj jih je zavrnila močna Hetitska država. Deli naj bi nastali v Mali Aziji in tako tudi utrjevali nacionalno zavest med kolonizatorji.

Nova izkopavanja na tem področju so našla sledove starih naselbin iz obdobja 5 tisoč let pr.n.š..

**Prikaz je omejen na 1/3 dokumenta**

**Vsa potovanja so zbrana na zgoščenki, ki jo lahko dobite pri nama. Zgoščenka vsebuje poleg osnovnih informacij o deželah, še podrobne plane poti z glavnimi znamenitostmi, potovalne načrte, GPS točke krajev, znamenitosti, spanja in rute za GARMIN aparate.

Vse dodatne informacije,

nasvete in zgoščenko,

lahko dobite pri Lord & Lady

Vsem želiva še veliko vetra v laseh in SREČNO!

logo

Lord & Lady

ŽIVLJENJE TAKO HITRO TEČE, DA IZGUBI TISTI, KI NIČ NE REČE!